Večkrat se mi utrne kakšna misel, ki pa jo običajno zadržim zase. Iskreno povedno, ne vem, zakaj bi te misli tako sebično držal zase? Morda me je strah tega, kar bi si drugi mislili o tem. Kako neumno in povsem neracionalno razmišljanje. V neki perverzni meta misli pa je vse postalo jasno. Delil bom svoje misli. Postavil jih bom na tnalo in izzval vse tri bralce tega zakotnega bloga, da poiščejo luknje v mojih razmišljanjih. Zato ti ponujam misel, ki je spodbudila to mojo odločitev:
Imam ambicije. Imam sanje. Imam skrivne želje. Imam svoje bolečine in imam svoje veselje. Vendar pa je edina stvar, ki si jo želim iz vsega srca in misli, da človeštvo pusti za seboj svoje sovraštvo in svoje predsodke, ki temeljijo na strahu. Edini način, da to dosežemo je, da damo znanosti in racionalnim mislim prostor v naših življenjih. Nič več psevdoznanstvenega sranja. Nič več neracionalnih prepričanj. Zahtevajmo dokaze. Prisluhnimo veljavnim argumentom in jih preizkusimo tudi sami. Nespametnost te morda res pripravi do tega, da narediš prvi korak, vendar pa te do resnice pripeljejo zgolj radovednost, opazovanje in skeptičnost. Vedno je zgolj ena resnica, ne glede na to, kako grenkega okusa je. Bodite pripravljeni, da vam izid ne bo všeč in bodite pripravljeni, da ga sprejmete, kljub grenkobi. Ne sodite prehitro, a vedno izpostavljajte sranje. Moje želje za celotno človeštvo. Ostanite radovedni in nikoli ne končajte z iskanjem. Ne bodite le nespametni, saj boste ostali zgolj neumni. Iščite resnico. Postavite jo pod drobnogled. Izmerite jo. Podvomite vanjo. Ponovite. Predstavite jo. Sprejmite jo. Nikoli pa tega ne počnite, da bi kogarkoli prizadeli. Počnite to zaradi ljubezni do resnice. Zaradi ljubezni do človeštva. Sami sebi smo edino upanje.
Se ne strinjaš? Izzovi me na twitterju, kjer sem @uros_m ali pa me obišči na moji Facebook strani.