Če se vam ne da brati si oglejte video.
Zadnji teden sem testiral Razerjevo brezžično miško, Ouroboros, ki je namenjena hardcore gejmerjem. Jaz sicer nisem hardcore gamer, sem pa hardcore grafični oblikovalec in z miško rokujem večji del dneva. Preden se poglobim v sam test pa še ena zanimivost: Ouroboros je ime simbola kače, ki grize svoj rep. Pogooglajte za detajle.
Embalaža v kateri pride miš je tako pretirana, da ne vem, če bi ji sploh še lahko rekel embalaža. Pa vendar – kocka, ki je izdelana iz prozornega plexija v svoji notranjosti na piedestalu nosi to čudo po imenu Ouroboros.
Izgled miške je sila futurističen in me na prvi pogled spomni na lovca F-22 Raptor, morda tudi zaradi mrežic na sprednji strani, ki pa nimajo druge funkcije kot to, da so tam in zgledajo kul. Celotna miška ima matirano teksturo, ki najbolj pride do izraza, ko se vam dlani začnejo potiti. Lakirane površine namreč hitro začnejo drseti, medtem ko matirane površine ponujajo konstanten oprijem. Celotno kakovost izdelave skazita le levi in desni gumb, ki tu in tam zarožljata, saj nista fiksirana na naslonjalo za dlan kot je to, recimo, pri Deathadderju.
Za osvetlitev miške je Razer izbral zelene diode, ki osvetljujejo stranske gumbe na levi in desni strani, kolešček in indikator porabe baterije. Na sami miški najdemo 11 gumbov. Levi in desni klik, klik s kolescem, dve tipki nad kolescem, dva osvetljena gumba na levi in dva na desni strani ter po en gumb na vsaki strani, ki je skrit pod stranskim naslonjalom za prste in ju lahko tudi zaklenemo – sklepam da zaradi tega, ker nekateri ljudje preveč strastno stiskajo svojo miš medtem ko so zatopljeni v igranje iger.
Miška se ponaša z nekaj impresivnimi specifikacijami. Med njmi najbolj izstopa senzor, ki površino “bere” z natančnostjo 8.200 DPI. Poleg tega pa so med glavnimi lastnostmi še nastavljivo naslonjalo za dlan, izmenljive stranice in že prej omenjenih 11 gumbov, ki jim lahko po mili volji dodeljujete funkcionalnosti.
Če si najprej pogledamo naslonjalo za dlan bomo hitro opazili, da ponuja dva načina prilagodite. Naslonjalo lahko izvlečete in tako podaljšate miš (na voljo je 5 stopenj); poleg dolžine miške pa lahko nastavite tudi naklon naslonjala za dlan. Tega regulirate s srebrnim koleščkom na zadnji strani miške. Za razliko od dolžine lahko naklon nastavite z veliko večjo natančnostjo. Sam sem potreboval približno dva dneva, da sem našel primerno nastavitev oz. da se je roka navadila nove oblike. Trenutno namreč uporabljam Razerjevo miško Deathadder prve generacije in medtem, ko je Ouroboros namenjen tako levičarjem kot tudi desničarjem je moj Deathadder namenjen samo desničarjem. Razlika v ergonomiji je takoj očitna in moja roka na Deathadderju počiva udobneje, ne glede na to kako dolgo sem nastavljal naslonjalo na Ouroborosu. To je pač ena tistih stvari, ki se jim ne moreš izogniti, ko narediš miš, ki ni prilagojena določeni skupini.
Pod črto je ergonomija Ouroborosa zelo dobra za miško, ki je namenjena tako levičarjem kot desničarjem. Le nekaj časa boste potebovali, da se je navadite, če ste pred tem uporabljali miš s prilagojeno obliko. Aha, še to – miški lahko menjavamo stranske naslone. To je zaradi pritrditve z magneti sila enostavno. Razer vam v paketu priloži dva para naslonov. En par širokih in en par ozkih, ki jih lahko med seboj tudi poljubno kombiniramo. Jaz sem na obeh straneh uporabil širok naslon.
Zelo dobrodošla lastnost je USB kabel, ki ga lahko v primeru prazne baterije iztaknete iz stojala in vtaknete v miš ter nadaljujete z delom, medtem pa istočasno polnite baterijo. Ta je sicer zdržala 12 ur dela (grafično oblikovanje) s prižganimi diodami in ji je ostalo še nekaj energije (cca. 15 %) – kar je konsistentno z navedbami proizvajalca. To je za moje potrebe dovolj, saj lahko čez noč miš pustim na stojalu in zjutraj nadaljujem s polno baterijo oz. v skrajni sili priklopim prej omenjen kabel. Tako kratka avtonomija baterije je za miško, ki je ves čas v pripravljenosti in ne varčuje z energijo, sicer razumljiva, a je to kljub vsemu morda malce premalo. Rad bi videl, da Razer to v naslednjih verzijah popravi oz. izboljša.
Kar se tiče samega senzorja bi rad pripomnil, da je 8.200 DPI absolutno preveč za večino uporabnikov, a to ne pomeni, da nima svoje vrednosti. Hardcore gejmerji si radi privoščijo dva ali celo tri zaslone, ki jih postavijo enega ob drugega. Tam pa počasi že vidim kako bi lahko prišle ločljivosti, višje od 1.800 DPI prav. Prav tako lahko preko programske opreme Razer Synapse 2.0 ločeno upravljamo z občutljivostjo na x in y osi kar pri prej omenjenih konfiguracijah ekranov vsekakor pride prav. Ko smo ravno pri Synapse 2.0 moram povedati, da mi je všeč kako lahko upravljamo skorajda z vsemi nastavitvami, jih shranimo v svoj profil, ta pa nam je nato na voljo na vseh napravah kjer imamo naložen Synapse 2.0 in smo prijavljeni s svojim računom. To pomeni, da lahko miško nesem s seboj v službo ali pa kam drugam, naložim Synapse 2.0, se prijavim in že uporabljam meni ljube nastavitve. Uporabno in funkcionalno.
S Synapse 2.0 lahko tako upravljamo tudi s posameznimi diodami – koliko oz. če sploh svetijo in kdaj (ko smo priklopljeni na kabel in ko smo brezžični). Bolj pomembno od tega pa je kontrola nad enajstimi gumbi, ki jih ima Ouroboros. Vsakemu gumbu, razen levega klika (varovalka) lahko dodelimo eno od sledečih funkcij: klik, nadzor nad občutljivostjo senzorja, tipka na tipkovnici, menjava profila, nadzor nad drugo priklopljeno Razerjevno napravo (izbiramo med različnimi nastavitvami), zagon programa, nadzor nad multimedio (predvajaj, naprej, nazaj, pavza, stop, glasnost, utišaj) in makroji. Slednji so verjetno še najbolj pomembna zadeva, saj omogočajo, da z enim klikom izvedemo različne kombinacije tipk na tipkovnici oz. miški. Jaz sem si tako, na primer, nastavil levi stranski tipki, da se lahko enostavno pomikam med različnimi namizji na mojem MacBook Airu. Synapse seveda lahko naložite tako na Mac kot Windows sisteme, profili pa delujejo ne glede na operacijski sistem v katerem so bili ustvarjeni.
Pod črto je Razer Ouroboros impresiven kos opreme, ki bi lahko imel malenkost boljšo ergonomijo, a to žal zaradi univerzalnosti ni mogoče in konec koncev sploh ni moteče po nekaj dnevih uporabe. Vizualno miška deluje kot nekaj iz znanstvenofantastičnega filma kar bo marsikoga pritegnilo, verjetno pa tud koga odvrnilo – stvar okusa. Odzivnost in funkcionalnost sta nesporni, kar je pri taki napravi najbolj pomembno. Stojalo je dobrodošel dodatek, ki se zaradi silikonske podloge dobesedno zalepi na podlago in ne drsi naokoli. Če lahko preživite kratko avtonomijo baterije in višjo ceno je to vsekakor miš za vas.
Test je omogočilo podjetje Eventus Sistemi
Leave a Reply
You must be logged in to post a comment.