Štiri besede, ki sem jih slišal prevečkrat in mi preverjeno dvignejo kocine. Ljudje, ki mi rečejo, da mi je luštno, ker imam ves čas stik z najnovejšo tehnologijo in se pojavljam v vsebinah večjih blagovnih znamk ter kar še sodi v te vode, ne razumejo osnovnega koncepta, ki stoji za tem.
Delo. To je delo. Luštno se je igrat z najnovejšimi telefoni in drugimi tehnološkimi igračami, ampak to je delo. Pojavnost in grajenje lastnega imena kot blagovne znamke je zastavljanje lastne glave za generiranje več takšnih sodelovanj. Vse to je delo in odgovornost do sebe ter do moje publike. Seveda je luštno, ko ti kakšna velika objava na spletu, ki si jo pomagal ustvarjati, poboža po egu. Seveda je luštno, ko te kdo prepozna tu in tam, vendar to ni point. Za vsem tem luštnim stojijo ure in dnevi dela ter leta nabiranja znanja. Ustvarjanje dobrih vsebin je kompleksna zadeva pri kateri je potrebno upoštevati veliko število dejavnikov.
Ful bom hvaležen, če mi nihče več ne reče, da mi je luštno, ker imam vedno fine igrače, ali pa da je luštno, ker sem blizu blagovnim znamkam. Da mi je luštno, ker mi konec koncev le nekako uspeva graditi nekaj, kar me vodi naprej in mi omogoča, da si tu in tam tudi privoščim kakšen hedonističen trenutek. Za vsem tem stoji moje delo. Moj čas in moja energije. Moje znanje, ki sem ga do sedaj nabral in ga nabiram še naprej.
Ne gre za to, da mi ni luštno. Fino se imam, ker uživam v tem, kar delam. Vendar je vse to velika odgovornost, da niti ne omenjam rokov, usklajevanja ter ogromno discipline, da vse to združim z mojim sinom, ki ima vedno prednost, redno službo, študijem, prijatelji … Dan ima kar na enkrat premalo ur. To je stran, ki je nihče ne vidi. Nihče ne vidi, koliko stresa si lahko s tem ustvariš. Nihče ne vidi pomanjkanje spanca, ur dela in let izkušenj, ki mi omogočajo, da mi je luštno. Vendar me vse to pelje naprej in raje grizem sedaj, kot da na stara leta obžalujem, da iz sebe nisem naredil tega, kar bi lahko, ker se mi ni dalo dvigniti riti in narediti spremembe. Nočem pristat za šankom in jamrati čez vse, kar mi pride tisti moment na pamet.
To je tisto, zaradi česa mi je resnično luštno. Ko pogledam nazaj in vidim, kako sem napredoval. Ko grem spat miren, ker vem, da svoje znanje lahko vnovčim in si s tem gradim samozavest ter nenazadnje kariero ter družbeni krog. Zaradi tega mi je pa luštno, ja.