Švedska je leta 1766, se pravi pred 250 leti, kot prva država na svetu z ustavo prepovedala cenzuro. V čast temu prelomnemu dogodku je Švedska predstavila telefonsko številko, ki jo lahko pokličete in se pogovarjate z naključnim Švedom oz. Švedinjo. Gre za sila zabaven projekt, ki bo Švedski gotovo prinesel ogromno promocijskih točk. Spomnimo se, da Švedska še vedno za krmilo svojega državnega Twitter profila vsak teden za cel teden spusti enega od svojih državljanov. Ta potem tvita o sebi, Švedski in drugih zanimivih temah, po enem tednu pa preda štafetno palico naslednjemu državljanu.
Pokliči +46 771 793 336
Švedi torej počnejo sila zanimive stvari in zaradi tega sem se odločil, da vzamem v roko telefon in pokličem številko +46 771 793 336 ter vidim kaj se bo zgodilo. Najprej sem poskusil klicati s pomočjo Google Hangouts pa se je izkazalo, da zaradi narave delovanja sistema to ne bo šlo. Potem sem si rekel, da razkiram tistih nekaj centov in pokličem direktno.
V prvem klicu sem na linijo dobil švedinjo, ki mi je povedala, da je to njen tretji klic. Razložila je, da se lahko v sistem prijavi vsak Šved. Naloži si aplikacijo na telefon, vnese svojo telefonsko številko ter email in potem prične dobivati klice. Nato je debata zavila na Twitter, kjer sem ji povedal, da se mi zdi zelo kul kaj počnejo tam (to kar sem napisal v uvodu). Nekoliko presenečeno mi je odgovorila, da še ni slišala za ta projekt. Potem sva govorila o Walpurgis Night. Gre za nekakšen praznik čarovnic, ki se zgodi v noči iz 30. aprila na 1. maj. Podobno kot mi, na to noč tudi Švedi kurijo kresove. Za razliko od nas gre pri njih za neke vrste noč čarovnic, pri nas pa smo to postavili v kontekst delavskega praznika. Omenila je, da takrat Švedi radi popivajo in zdi se, da si le nismo tako različni. Kmalu za tem sva pogovor zaključila in se poslovila.
V drugem klicu sem na linijo dobil nadobudnega električnega inženirja, ki mi je povedal, da ima sedaj svoje podjetje, kjer se ukvarja z varnostjo elektičnih napeljav. Pred tem je delal za podjetje Ericsson in kmalu je debata nanesla na njihove legendarne mobilne telefone. Omenil sem mu, kako so pri nas Ericssonovi telefoni še danes v lepem spomninu vseh, ki so doživeli to komunikacijsko revolucijo. Povedal je, da sedaj ne proizvajajo več telefonov ampak skrbijo za velika mobilna omrežja na Švedskem. Kako super debata je bila – res sem kar malo že pozabil na to podjetje in vesel sem bil, da še obstaja. Vprašal me je kaj počnem jaz in debata je stekla še malo o mojem delu. Vprašal sem ga še malo po vremeu, kar se po navadi zgodi, ko ti zmanjka tem za pogovor. Poletja na Švedskem so, kakopak, neprimerno bolj hladna kot pri nas, a očitno tu in tam temperatura pride tudi do 30 stopinj. No, potem sva se poslovila.
Sedaj me je cela stvar čisto potegnila vase in že sem klical tretjič. Žal je bila tokrat linija dokaj zasedena in sem čakal … ko je naposled le nekdo dvignil se je očitno ustrašil in prekinil. Sklenil sem, da tukaj končam in morda poskusim ponovno zvečer.
Res je noro, kako zabavno je klicati naključne ljudi in z njimi neobremenjeno debatirati. Hitro spoznaš, da si nismo prav bistveno drugačni in menim, da bi kakšen tak projekt lahko izpeljali tudi pri nas. Pa ne samo pri nas – vsi v Evropi bi to lahko počeli. Saj smo si, konec koncev, vsi veliko bolj enaki, kot si želimo priznati.