Metalski Priročnik #06: Ghost

Ghost je zadnja leta eden izmed najbolj vidnih bandov na metalski sceni in hkrati tudi eden bolj kontroverznih znotraj scene. Problem nastane že v prvi povedi tega zapisa, ker bi mnogi radi videli, da se Ghost sploh ne uvršča med metalske bande. Vendar pa se težave tukaj šele začnejo.

Ghost so žanrsko kontroverzni predvsem zaradi svoje pojave in svoje glasbe. Če jih ne poznaš si sedajle verjetno predstavljaš, da so Ghost očitno preveč brutalni in so v preteklosti pojedli vsaj kakšnega dojenčka, ki so ga pred tem žrtvovali na oltarju. Predvsem bi si to mislil, ko jih vidiš na sliki.

Zvok in slika ne gresta skupaj

Zato je smešno, da problem izvira iz ravno obratnega razloga: zvok in slika ne gresta skupaj. Ko ti kolegi prvič predstavijo Ghost in te nagovarjajo, da to moraš slišat saj so najboljša stvar, ki se je zgodila žanru v zadnjih letih, so pričakovanja upravičeno visoka. Potem pa pogledaš prvi video na YouTubu in si prepričan, da si gledal napačen band, ki slučajno zgleda popolnoma identično.

Ghost so bili v preteklosti obtoženi predvsem, da so premehki in preveč pop. Povedano drugače: niso tr00 metal. O militantnosti ene in druge strani tega argumenta ni vredno zgubljati besed. Dejstvo je, da so Ghost vroča roba tako ali drugače in že zaradi tega, ker so v zrak spravili toliko ljudi, si zaslužijo temeljitejše analize.

Kdo sploh so Ghost?

Švedska skupina je bila ustanovljena leta 2006, a so šele leta 2010 izdali prve materiale. Prelomnica je bilo leto 2013, ko so izdali svoj drugi album z naslovom Infestissumam. Slednji se je nemudoma zavihtel na vrh švedskih lestvic ter naposled bandu prinesel tudi švedsko nagrado Grammis, ki je ne zamenjaj za ameriški Grammy, dasiravno gre za isti šmorn od nagrade. Uspehi so se nadaljevali z albumom Meliora iz leta 2015, medtem ko smo ravno v pričakovanju njihovega četrtega studijskega albuma s predvidenim datumom izida 1. junija 2018. Prvi komad z albuma je medtem že prišel na YouTube.

Skrivnosti so kul

Od samega začetka so se Ghost obdali s tančico skrivnost in okoli nje zgradili zanimivo kostumografijo ter zgodbo. Medtem ko so skorajda vsi člani oblečeni v praktično identično opravo (imenujejo se Nameless Ghouls – duhovi brez imen), ki skriva njihovo identiteto, je najbolj prepoznaven član skupine zagotovo vokalist. Ta je oblečen v opravo satanističnega papeža z imenom Papa Emeritus – v dobesednem prevodu to pomeni upokojeni papež. Osnovna ideja je bila, da se člani banda ne bi izpostavljali in bi bil poudarek na glasbi in izvedbi. Dolgo časa jim je celo uspelo držati to anonimnost, ki je bila hkrati tudi idealno gojišče za razne govorice glede tega, kdo točno se skriva pod maskami. Medtem, ko je bilo za instrumentaliste praktično nemogoče ugotoviti kdo so, je bil Papa Emeritus nekoliko bolj na prepihu. Kljub temu nikoli nikomur ni ravno uspelo dokazati, da se za masko papeža skriva Tobias Forge. To se je potrdilo šele zaradi tožbe iz lanskega leta, kjer so nekateri pretekli instrumentalisti iskali sodno poravnavo glede določenih plačil. Vendar to tukaj ne igra vloge. Mimogrede, najbolj zanimiva govorica je bila, da se je pod eno od mask nekaj časa skrival celo Dave Grohl (Nirvana, Foo Fighters).

Vse to je Ghost katapultiralo v zvezdništvo, a je bilo za zmagovalni recept potrebno poskrbeti še za dobro vsebino. In tukaj naletimo na največji kamen spotike pri mnogih. Ghost so namreč izredno spevni in zabavni. Preveč, če vprašaš kakšnega od bolj zagrizenih metalcev, ki ne razume vloge, ki jo Ghost igrajo na sceni. Vloga, ki jo igrajo je namreč nadvse pomembna, a bomo do tega prišli nekoliko kasneje. Polemika, ki jo Ghost dviguje se začne pri definicijah in predalčkanju, ki je v primeru skupine Ghost zelo … otežena. Ghost so teatralni, zabavni, smešni, satirični, vizualno grandiozni in nasploh precej drugačni od stereotipnega metalskega banda zadnjih let. Tudi njihov medijski pristop je drugačen in zadnje čase so se zelo usmerili na ustvarjanje dodatnih vsebin za družbena omrežja. V tem pogledu so zelo edinstveni in precej napredni. Za seboj imajo dobro zgodbo papeža, ki se vsake toliko zamenja in tako dobimo z vsakim albumom tudi nov lik papeža. Ta ima tako svobodo, da se z vsakim albumom tudi osebnostno spremeni in prilagodi. Zagotovo gre za izredno premišljen in načrtovan projekt in ne zgolj spontano jajcanje parih kolegov s smislom za humor.

Ghost torej pripovedujejo svojo zgodbo in se ne bojijo stati za svojimi odločitvami. Tako so pred kratkim celo razkurili svojo publiko, ki ne razume, zakaj po novem na vokalih ni več papeža ampak kardinal. Kljub temu, da so Ghost s serijo video posnetkov pojasnili ozadje zgodbe pa je Tobias Forge v intervjuju vseeno moral pojasniti, da golo menjavanje papeža hitro postane zelo linearno. Tobias ne želi, da so Ghost linearni in suhoparni amapk drugačni, razvejani in z bogato mitologijo. Tako se bo na novem albumu na vokalih preizkusil Cardinal Copia (ki ga bo še naprej igral Tobias – kot je vse papeže do sedaj).

Modna muha ali prehodna droga?

Mnogi jim očitajo, da so zgolj modna muha. Da nimajo nobene vsebine in so zgolj še en gimmick na sceni. Priznam, da mi manjka kompetenc, da bi lahko ocenil njihovo glasbo na tehničnem nivoju, a je njihova glasba neverjetno spevna in zagotovo se bo hitro zataknila v vaš cerebrum iz kjer vas bo potem še cel dan dezala v uho. Lahko, da Ghost enostavno niso tvoja skodelica čaja in s tem ni nič narobe. Problem so ljudje, ki se na spletu aktivno trudijo spodkopavati skupino na raznih forumih in družbenih omrežjih. Nevede namreč delajo škodo žanru za katerega gorijo.

Prihajamo do ključnega dela tega zapisa: vloga, ki jo Ghost vedoč, ali pa morda celo ne, igrajo na metalski sceni. Ghost so prehodna druga za bodoče oboževalce metala. So vhodna točka skozi katero si bo marsikdo zaželel globljega vpogleda v žanr. Ghost odpirajo vrata v bolj trde, bolj surove, bolj brutalne in bolj umazane riffe, ki jih obožujemo vsi metalci. Zaradi svoje priljubljenosti služijo žanru neverjetno učinkovito in dajejo povod mladim generacijam, da pokukajo, kaj se skriva pod pokrovom.

Obtoževati Ghost, da so preveč soft, je enako kot bi lastnega sina obtožil, da je zaradi rožnate majice gej. Prvič: nič ni narobe, če je gej; in drugič: fanta več kot očitno ni strah preizkusiti nekaj novega in pogledati kaj se skriva na drugi strani. Vem, blazna hiperbola ampak želim povedati, da so Ghost, ljubi jih ali sovraži, izredno pomemben dejavnik in edino česar se je za bati pri vsem tem je, da vrnejo metal v mainstream – a to je že debata za drug zapis.

Kot vedno – če ti je zapis všeč ga prosim deli na družbenih omrežjih. Blog pišem za veselje in dobra branost mi daje zagon za naprej saj samo tako vidim, da moje pisanje ne roma v večno praznino internetov.

Preberi še ...