Koloniziraj Ameriko, koloniziraj svet

Spomnim se kako sem v osnovni šoli gledal brata kako sedi ure in ure za računalnikom in po zaslonu premika ladje, vojake, topove, izvidnike, kmete, ribiče in še mnogo drugih enot. Gradil je kolonije, igral pirata na morju, trgoval z Indijanci (pardon, ameriškimi staroselci), pri njih ustanavljal misijone in na koncu brutalno uničil njihove naselbine. Vse to in še več je name naredilo vtis in ni bilo dolgo, ko sem tudi sam postal osvajalec novega sveta v igri Colonization.

Večna klasika in morda po krivem manj znana sorodnica igre Civilization je nastala pod taktirko danes dobro poznanega Sida Meierja. Sid si je z igro Civilization morda zagotovil nesmrtnost, a je igra Colonization v meni pustila veliko večji vtis.

Vizualno je igra čudovita. Če znate pogledati mimo pikslov boste lahko opazili koliko pozornosti je bilo namenjeno vsakemu koščku igre. Vsaka enota, vsak kos ozemlja in vsako pogovorno okno je izdelano z neverjetno natačnostjo, ki jo danes le redko vidimo. Izbor barv je tako dober, da tudi danes, ko se podoben stil v neodvisnih igrah vrača, igra zgleda čudovito.

Za vse, ki poznate igro Civilization bo sistem igranja Colonization poznan. Razlika je v nastavku igre – medtem, ko v Civilization gradite, kot že ime namiguje, civilizacijo od samih začetkov, se v Colonization lotite izključno kolonizacije novega sveta. Začnete lahko z odkrivanjem Amerike ali pa preko sistema izberete naključno generiran teren kar igri zagotavlja zavidljivo visoko stopnjo ponovljivosti.

Pred začetkom igre izberete narod ki ga želite zastopati. Izbirate med Španci, Angleži, Francozi in Nizozemci. Ko izberete eno izmed narodnosti, pri čemer ima vsaka svoje prednosti, si lahko izberete pravo osvajalsko ime. Sedaj ste pripravljeni, da z ladjico in dvema enotama (vojakom in pionirjem, ki bi mu danes verjetno lažje rekli kar inženir) osvojite nov svet. Naložite se na ladjo in odplujete ter se čez nekaj trenutkov pojavite v prostranem novem svetu.

Vaša naloga je, da zgradite prvo kolonijo, ki ji bodo kmalu sledile še druge. Začnete dograjevati zgradbe v koloniji, ki vam omogočajo, da hitreje naredujete. Začnete trgovati z matično državo v Evropi in s staroselci, ki jim v pravi osvajalski maniri lahko začente prodajati rum in ničvreden šrot (t. i. “trade goods”), ki ga v Evropi dobite za drobiž in zanj dobite mnogokratnik iste vsote v novem svetu od staroselcev. Ker je tako trgovanje naporno se je dobro čim hitreje dokopati do ustanovitelja (t. i. founding fater), ki vam omogoča gradnjo carinske hiše (custom house) – ta namesto vas avtomatsko proda neko surovino ali izdelek, ko se vam ga nabere 100 ton.

Ustanovitelji so pomembni saj v igri služijo kot nekakšen sistem razvoja tehnologij. Namesto odkrivanja novih tehnologij se vam pridružujejo ustanovitelji, ki vam s svojo prisotnostjo omogočajo izgradnjo tovarn, pospešijo pridruževanje staroselcev iz misijonov vašim kolonijam, samodejno izgradnjo ograde okoli kolonije, ko so v njej tri ali več enot in tako naprej. Celo slavno Pocahontas, ki umirja napetosti med vami in staroselci, lahko pridobite med svoje ustanovitelje.

Ves ta čas vam, seveda, v zelje skače trenutno aktualni monarh v domovini in vam, v potezah vrednih naše vlade, nabija davke za izdelke in surovine, ki jih prodajate v Evropo. Kot da to ni dovolj pa vam v novem svetu živce parajo drugi evropski narodi s katerimi hitro pride do nasprotja interesov. Zato je potrebno zgraditi vojsko tako na morju kot na kopnem. Na morju je v začetku najenostavneje graditi ali kupovati piratske ladje in pleniti druge nacije. Arrr! Če to ni zadosti pa je potrebno poklicati konjenico in topove ter zadevo rešiti na kopnem, po možnosti kar na sovražnikovem dvorišču.

Na koncu bi bilo vse skupaj popolnoma zaman, če igra ne bi imela cilja – ta je, kot je samoumevno, odcepitev od matične države v Evropi in razglasitev neodvisnoti. Seveda to ni tako enostavno in pri tem naletite na dve glavni oviri. Preden se sploh lotite osamosvajanja boste morali v novem svetu zagotoviti dovolj veliko podporo tej ideji. To je relativno enostaven proces saj s prirejanjem takšnih in drugačnih variacij bostonske čajanke budite uporniški duh vsakokrat, ko se na tak način uprete evropskemu despotu in njegovim obdavčitvam. Vendar boste za končanje igre potrebovali državnike, ki bodo prebudili uporniški duh v prebivalcih kolonij in vas tako pripravili na samostojnost. Pri vsem tem zelo pomaga, če zgradite tiskarno in kasneje časopisno hišo.

Sedaj ste že skoraj pri koncu, razglasili ste neodvisnost in … modra kri iz Evrope se s tem, kakopak, ne strinja in nad vas pošlje vso svojo vojsko, da vam pokaže svojo (ne)moč. To je to, še zadnji spopad pod žgočim soncem novega sveta in vaša neodvisnost je takorekoč izbojevana. Ali pač ne. Igra se s tem konča in če ste se odrezali bodo po vas na koncu poimenovali nekaj veličastnega – če se niste pa se boste morali zadovoljiti z dejtvom, da so po vas poimenovali zelo nalezljivo bolezen ali kaj podobnega.

Za vse, ki vas je tole popotovanje po osvajanju novega sveta prepričalo, da bi se na pustolovščino podali tudi sami, vam spodaj napišem kako.

1. Najprej boste morali prenesti in namestiti DosBox. Nato boste potrebovali izvod igre.
2. Odpakirajte igro in si zapomnite na kateri disk (črko diska) ste jo odpakirali. Za potrebe vodiča recimo, da je to črka X.
3. Zaženite DosBox in vpišite ukaz, brez narekovajev: “mount c x:/”
4. Vpišite ukaz (spet brez narekovajev): “c:”
5. Sedajse nahajate na vašem X disku
6. S pomočjo ukaza “cd ime_mape_kamor_ste_odpakirali_igro” se pomaknite v mapo
7. Poženite namestitev z ukazom “install”
8. Namestite igro
9. Po končani namestitvi se pomaknite v mapo kamor ste naložili igro in jo poženite z ukazom “colonize”

Če imate kakršnekoli probleme pri namestitvi in poganjanju igre se javite v komentarjih ali pa mi zatežite na twitterju.