Huawei Mate 10 Pro – test: pet mesecev kasneje

Ko smo v oktobru 2017 s super ekipo spakirali svoje nahrbtnike in se iz Ljubljane odpeljali v München na predstavitev novega Huaweijevega paradnega konja, sem imel v načrtu, da bom v tednu ali dveh spisal test in ga objavil tule. Če pogledaš na datum, hitro ugotoviš, da je šlo očitno nekaj narobe. Kaj se je zgodilo nima smisla razglabljati – je pa potrebno na začetku omeniti, da sem vmes zamenjal službo in sedaj delam v agenciji, ki skrbi za Huaweijev PR v Sloveniji.

Specifikacije

  • deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE
  • procesor: Hisilicon Kirin 970 (4 × 2.4 GHz Cortex-A73 + 4 x 1.8 GHz Cortex-A53) + Nevronska procesna enota (NPU) za umetno inteligenco
  • grafični procesor: Mali-G72 MP12
  • delovni pomnilnik: 6 GB
  • notranji pomnilnik: 128 GB
  • razširitev pomnilnika: ni na voljo
  • zaslon: 15,24 cm, 1080 × 2160 slikovnih pik (18:9), 402 ppi, 16 M barv, OLED
  • glavna kamera: dvojna, 20 MP + 12 MP, f/1.6, optična stabilizacija, 2 x hibridni zoom, Leica optika, samodejno ostrenje, LED bliskavica, ročno ostrenje s pritiskanjem na zaslon, HDR …
  • prednja kamera: 8 MP, f/2.0
  • snemanje videa: UHD 2160p (4K) s 30 sličicami na sekundo, FullHD 1080p s 30, 60 ali 120 (slow motion) sličicami na sekundo, HD 720p z 240 (slow motion) sličicami na sekundo
  • povezljivost: Wi-Fi (tudi deljenje mobilne povezave – mobile hotspot), Bluetooth 4.2, USB-C vtičnica, IR blaster
  • ostalo: merilec pospeškov, žiroskop, barometer, kompas, čitalec prstnih odtisov, povišana odpornost na vodo in prah po standardu IP67
  • vtič za slušalke: USB-C ali USB-C adapter (priložen)
  • baterija: Li-Ion 4.000 mAh
  • operacijski sistem: Android 8.0 Oreo
  • dimenzije: 154,2 mm (v) × 74,5 mm (š) × 7,9 mm (d)
  • masa: 178 g
  • tip SIM-kartice: nano SIM

  

Strojna oprema

Dobri stari pregled specifikacij navrže nekaj zanimivosti glede strojne opreme tega pametnega telefona. Za začetek se ustavimo pri sami zunanjosti preden zagrizemo v tehnikalije. Mate 10 Pro se namreč zelo razlikuje od svojega prednika. Medtem, ko je imel Mate 9, ki je bil na voljo pri nas, kovinsko ohišje, ima 10 Pro kovino le še po obodu. Hrbet je po novem steklen in je na voljo v treh barvah: mocha rjavi, polnočno modri in titanovo sivi. Monotonost na hrbtu razbije dvojna kamera, ki je ponovno nastala v sodelovanju s podjetjem Leica, pod katero se nahaja prikladen čitalec prstnih odtisov. Za dodano popestritev pa poskrbi črtast pas, ki objema kameri in daje nekakšen retro občutek. Dasiravno imajo vsake oči svojega malarja pa je Mate 10 Pro resnično napredoval od svojega predhodnika, ko govorimo o oblikovanju. Seveda steklo na hrbtu prinese tudi dve neprijetni lastnosti. Poleg tega, da je lovilec prstnih odtisov, je nevarnost razbitja ob padcu na tla resnično grozna misel. Na srečo v škatli dobite tudi gumijasti ovitek za katerega se je izkazalo, da je zelo dober saj je že vsaj štirikrat preprečil poškodbe na mojem primerku.

Na prednji strani se v skladu s trendi nahaja velik 6 palčni zaslon z razmerjem stranic 18:9. Slednje meje skrbelo, da je zgolj neuporaben gimmick, a sem z uporabo ugotovil, da je super. Telefon je zaradi tega ožji (zahvala gre tudi trendu ozkih ali skorajda neobstoječih robov okoli zaslona) in neprimerno lažji za rokovanje. Druga prednost pa je večopravilnost oz. poganjanje dveh aplikacij na zaslonu hkrati. Ker lahko zaslon razdeliš v dva enaka kvadrata je izkušnja večopravilnosti v katerikoli orientaciji zaslona enaka, kar je super. Kljub vsemu pa še vedno ne morem preboleti dejstva, da gre za razmerje 2:1, a se je prijelo poimenovanje 18:9. Moj problem, vem – gremo dalje.

Zaslon je letos prešel na tehnologijo OLED kar me je neizmerno razveselilo. Tako je po novem na voljo tudi stalni prikaz ure in ikon obvestil na zaslonu. Nastavitev je sicer neracionalno zakopana globoko v nastavitvah. Če jo iščeš jo najdeš v Settings > Security & Privacy > Screen Lock & Passwords > Always Display Information > On. Zaslon je dovolj svetel, da tudi močno sonce ni prevelik problem, medtem ko v večernih urah zna postati dovolj temen, da v temi ne zažge vaše mrežnice (za dodatno udobje pa lahko na zaslonu vklopite t.i. Eye Comfort mode, ki barvne tone premakne v bolj toplo območje).

Mate 10 Pro ima “stereo” zvočnika. Narekovaji so tam z razlogom. Res gre za dva zvočnika, a ima vsak od njiju nekoliko drugačno nalogo. Spodnji zvočnik predvaja nižje tone, medtem ko zgornji skrbi za visoke. Zanimivo pri tem je, da se zvok slišno spremeni, ko telefon postaviš v ležeči položaj. Verjetno zato, ker poskuša ustvariti stereo učinek. Zvok ni slabši, le nekoliko drugačen.

Ko smo že pri zvoku pa je treba omeniti še najbolj pomembno stvar: Mate 10 Pro nima vgrajenega vtiča za slušalke. To pomeni, da so priložene slušalke z USB-C vtičem ter pretvornik iz USB-C v klasični 3,5mm vtič. Kljub temu, da imam doma vsaj 2 para bluetooth slušalk me je bilo strah, kaj to pomeni za dnevno rabo, zato sem že po poti domov iz Münchna naročil pri Kitajcih 3 dodatne adapterje. Izkazalo se je, da je bil nakup sicer OK, ker je vedno dobro imeti rezervo, a ni bil potreben. Slušalke namreč uporabljam večinoma pri teku – na srečo pa takrat vedno izberem bluetooth slšalke. Poleg tega v avtu prav tako uporabljam bluetooth povezavo. Doma uporabljam Chromecast audio in edini primer, da resnično potrebujem 3,5mm vtič, je uporba selfie sticka. Tako imam adapter stalno pritrjen na svoj selfie stick. V petih mesecih sem tako dodobra ugotovil, da praktično ne potrebujem vtiča za slušalke. Poleg tega so priložene slušalke povsem spodobne za lahkotno poslušanje glasbe. Mimogrede, priložene USB-C slušalke celo delujejo na MacBook Proju, kar pomeni, da ne izkoriščajo zgolj USB-C specifikacije, ki omogoča klasičen prehod analognega zvočnega signala, ampak v vtiču dejansko vsebujejo DAC (digital to analog converter) ali po domače zvočno kartico, ki prejme povsem digitalni zvok in ga pretvori v analognega. Dobro je vedeti.

Tako končno pridemo do tehničnih specifikacij, ki so zelo navdušujoče. Osemjedrnem procesorju Kirin 970, ki je nastal v Huaweijevi hiši, dela družbo 6 GB delovnega in 128 GB notranjega pomnilnika. Razširitev slednjega ni mogoča, je pa možno vstaviti dve nano SIM kartici. Hitrost delovanja telefona je izjemna in o kakršnikoli pomanjkljivosti tukaj ni mogoče govoriti. Igre, večopravilnost in celo obdelava ter montaža video posnetkov na telefonu so opravila, ki jim je Mate 10 Pro zlahka kos. Kar je še najbolj zanimivo pa je dejstvo, da ima Kirin 970 vgrajeno nevronsko procesno enoto. Slednja je tam z zelo specifičnim namenom: zagotavlja delovanje umetne inteligence.

Medtem ko umetna inteligenca zveni kot nekaj iz znanstvenofantastičnega filma je v resnici relativno preprosta. Bolj pravilno poimenovanje bi bilo strojno učenje. Čip (NPU), ki to omogoča pa je posebej razvit kos silicija, ki je namenjen prav temu. To pomeni, da lahko čipu dostavite veliko količino podatkov, ta pa bo v njih začel iskati vzorce. Na podlagi teh vzorcev bo potem znal predvidevati in ugibati opravila v prihodnje. Tipični primer tega je kamera, ki v Mate 10 Pro izkorišča NPU za prepoznavo subjektov na sceni. Prepoznava se zgodi v trenutku, kamera pa na podlagi tega v ozadju samodejno prilagodi nastavitve, da jih vam ni treba. Še bolj napredna uporaba tega pa je učenje navad uporabnika. S slednjim lahko Mate 10 Pro predvideva kdaj boste odprli katero od aplikacij in jo v ozadju predhodno naloži v pomnilnik. Seveda zna tudi obratno in izklopi aplikacije za katere predvideva, da jih še nekaj časa ne boste potrebovali. Vse skupaj rezultira v izjemni avtonomiji baterije. Do tega telefona namreč ni bilo telefona, ki bi me pripeljal skozi dan moje tipične rabe. Mate 10 Pro me zlahka. To pomeni, da povprečen uporabnik lahko pričakuje do dva dneva avtonomije. Neverjetno. Seveda pa gre del zahvale tudi veliki bateriji, ki zadrži kar 4.000 mAh naboja.

Programska oprema

Morda je krivo, da sem svojo prvo Androidno izkušnjo doživel na Googlovem telefonu, a od nekdaj sem bil ljubitelj čiste Android izkušnje. Mate 10 Pro tukaj ubere nekoliko svojo pot saj so mu pri Huaweiju na osnovno različoco Androida 8.0 Oreo navlekli še lastno preobleko, ki sliši na ime EMUI 8.0 (Emotion UI, če koga zanima, zakaj EMUI). To pomeni, da se izlged precej odmakne od Googlovih smernic, ki jih narekuje Material Design. Nekateri ste nad tem navdušeni, jaz nekoliko manj, a pod črto drži dejstvo, da telefon uporabljam že 5 mesecev in pri tem nimam v načrtu menjave telefona.

Veliko pripomore dejstvo, da uporabljam Nova Launcher in tako EMUI srečam le še v nastavitvah in predalu z obvestili. Dovolj dobro za dnevno rabo. Prepričan pa sem, da so med vami posamezniki, ki imate ravno obratna čustva.

Kar je pri vsem tem najbolj pomembno je dejstvo, da Huawei očitno precej redno dostavlja varnostne popravke sistema in smo tako januarja prejeli trenutno zadnji varnostni popravek sistema. Pohvalno.

Vse ostalo je tipični Android: karkoli ti ne ustreza lahko spremeniš in nadomestiš oz. dodaš ali odstraniš. Razen nekateri privzetih aplikacij, a je teh presenetljivo malo in niso vsiljive.

EUMI pa prinaša tudi nekaj malenkosti brez katerih bi mi bilo pri uporabi drugih telefonov gotovo malce hudo. Zajem slike zaslona, recimo, je povsem enostaven z dvojnim trkom členka ob zaslon. Če s členkom narišeš črko S na zaslonu pa ti telefon začne zajemati vsebino zaslona s pomikanjem po vsebini. Če ne razumeš o čem govorim i predstavljaj, da si želiš zajeti sliko celotne spletne strani. Omenjena funkcija se bo pomikala po strani, dokler ne pride do konca in potem sestavila vse skupaj v eno zelo visoko sliko. Zelo priročno.

Delovanje sistema je gladko in brez zatikanja, kar se od telefona tega ranga vsekakor pričakuje. V tej toči pa tudi zmanjka stvari, ki bi jih lahko omenil na programski strani.

Fotoaparat

Fotoaparat, ki so ga pri Huaweiju vgradili v Mate 10 Pro je ponovno nastal v sodelovanju z Leico in tudi tokrat gre za enak recept: kombinacija monokromatskega in barvnega tipala skrbita za risanje kar se da dobre slike. Fotogrfije, ki jih zajema Mate 10 Pro so resnično lepe in ob dejstvu, da imata oba objektiva zaslonko, ki se odpre vse do f/1,6, se tudi v slabi svetlobi lahko nadejate zelo spodobnih rezultatov. Poleg tega pa je na voljo tudi napredni ročni oz. Pro način, ki vam daje popolno svobodo nad nastavitvami ISO vrednoti, časa zaklopa, belino ter kompenzacijo osvetlitve.

Dvojni fotoaparat seveda pomeni tudi učinek zamegljenega ozadja oz. t.i. bokeh. Realizacija tega učinka je presenetljivo dobra, a vseeno ne bo pretentala očesa profesionalnega fotografa. Za vse ostale pa je to odličen učinek, ki bo pozornost usmeril na osebo ali predmet, ki ga fotografirate ter dobesedno zameglil vse ostalo, kar ni pomembno.

Ker nimam načina, da bi kakovost fotoaparate objektivno ocenil bom zapisal le subjektivno mnenje, a gre za enega najboljših fotoaparatov, ostalo pa bom prepustil vaši presoji na podlagi vzročnih fotografij.

Zaključek

Slabih 11.000 znakov in 1.800 besed kasneje smo pri koncu testa. Preden sklenem misli naj še enkrat omenim, da sem zaposlen pri agenciji, ki skrbi za Huaweijev PR v Sloveniji. Kljub temu težko najdem resno grajo za Mate 10 Pro. Baterija je neverjetna, kamera odlična, oblikovanje čudovito in celo odpornost na vodo in prah po standardu IP67 so mu dodali pri Huaweiju. Edino čez kar lahko nekoliko potarnam, je (zavoljo osebnih preferenc), programska oprema oz. EMUI (pa še ta prinaša nekaj zelo priročnih zadev). Vse ostalo pa 5 mesecev kasneje še vedno pokrije prav vse moje potrebe. S tem telefonom sem posnel že vsaj 3 vloge in jih na njem tudi zmontiral in objavil. Do nadaljnjega ostaja moj daily driver.