Clusterfuck sporočanja

Včeraj je Instagram lansiral novo aplikacijo za hitro sporočanje med prijatelji. To je sodu izbilo dno. Zakaj? Ker imamo dovolj aplikacij za takšno in drugačno sporočanje, ki sedaj le še otežujejo komunikacijo, namesto, da bi jo olajšale. Moji prijatelji uporabljajo različne aplikacije za komuniciranje, kar pomeni, da jih moram tudi jaz, da jim lahko kaj sporočim. Posledično imam kakšnih pet aplikacij samo za to, da lahko pridem do nekoga in mu predam neko sporočilo. Ključni problem je torej ravno količina teh aplikacij in predvsem njihova medsebojna nekompatibilnost. Popolnoma razumem, da je na trgu trenutno najbolj vroč ravno boj za primat med aplikacijami za takojšnje sporočanje, a ta boj je na žalost pustil nas, uporabnike, na sekundarni poziciji saj smo podjetjem, ki te aplikacije programirajo, zgolj način za merjenje uspeha. Povej mi koliko uporabnikov imaš in povem ti kako dobro ti gre. Kakšno sranje.

Tako imamo danes situacijo, ko imamo ducate aplikacij, ki so med seboj nekompatibilne, saj podjetja mislijo, da mora biti na vrhu samo en. Ker moji prijatelji uporabljajo različne aplikacije jih moram tudi sam, če jih želim nekako kontaktirati. Pustimo ob strani filozofiranje, ki gre v smeri: “Ja, sej, če ti je tolk pomembno jih boš že poklical al pa neki, ne?” Bistvo problema je drugje – ducati aplikacij pomenijo ducate različnih kanalov. Nagradno vprašanje pa je: zakaj mora biti tako in kako to rešiti? Pa pride čas, ko je potrebno iz slovarja potegniti besedo standard in se ob njej kislo nakremžiti. Seveda nimam nič proti standardom, a so hkrati standardi tako ohlapen pojem, da velikokrat na koncu velikokrat ne delujejo. Marsikdo namreč trdi, da bo nek postopek standardiziral, a dokler ta nekdo nima masovne podpore trga in dokler večina ne uporablja tega standarda to pač ni standard. Šele, ko se tvoj postopek uveljavi in ga posvojijo malodane vsi, lahko govorimo o standardizaciji nečesa. In tu je problem – vsaka izmed aplikacij bi rada bila ne le standard ampak tudi unikum.

Tako imamo sedaj pat pozicijo kjer uporabniki krožijo med ducatom najbolj priljubljenih aplikacij, nobena izmed njih pa ne more prevzeti pobude za poenotenje protokolov, ki bi omogočili, da bi bile te aplikacije med seboj kompatibilne. Ne moti me toliko, da imamo ducate aplikacij, ampak me moti njihova nekompatibilnost. Še najbližje standardu je prišel XMPP, a je zgubil glavnega igralca, ko je Google ukinil njegovo uporabo za komunikacijo med strežniki za pokojni Google Tlak. Edino upanje danes tli v podjetju Layer, ki ima slovensko poreklo. Ker bodo ponujali le infrastrukturo oz. podlago za komuniciranje jim z dobrim zaledjem razvijalcev morda lahko celo uspe. Sicer sem previdno zadržan, ko gre za napovedi, a vseeno mislim, da imajo dober potencial. Problem do katerega lahko pride pa uspešno opiše spodnja slika.

Kot sem omenil že prej, standardi to niso, dokler nimajo prevlade. Lahko jim rečemo standardi, a v praksi niso standardizirali ničesar. Tako imamo še naprej seznam aplikacij, ki gre nekako takole: Facebook Messenger, WhatsApp, Viber, Skype, Snapchat, Google Hangouts, Kik … in tako naprej. Ad infinitum. Če pogledamo bližje pa nobena aplikacija dejansko ne ponuja ničesar kar ne bi tudi druge (morda ne v polnosti). Nabor vsebin, ki jih lahko pošiljamo je torej sila kratek:

• besedilo,
• slika,
• video,
• zvok.

Boj na trgu je neizprosen in uporabniki smo le statistika s katerim si vplivni merijo oné. Po drugi strani pa smo uporabniki prepuščeni na milost in nemilost tega clusterfucka, ki sliši na ime sporočanje saj alternativ ni. Čakam, da pride dan, ko bom lahko s katerokoli kompatibilno aplikacijo kontaktiral kateregakoli prijatelja, ki bo uporabljal katerokoli drugo kompatibilno aplikacijo. Realnost je za enkrat drugačna, a ostajam optimist.