Letos smo se skupaj z Andrejem in Jožkom odločili, da izpolnimo minimalno kvoto tekov za končno uvrstitev v Štajerko Koroškem pokalu. Do sedaj smo odtekli 3 in tek po Zagorski dolini je bil 4. v vrsti. V anjbolj žalostnem možnem preobratu nas je le dan pred tekom zapustil moj oče in odločitev, ali sploh grem na tek je bila zelo težka. Naposled sem se odločil, da ne bo nič bolje, če čepim doma, zato sem naslednji dan oblekel opremo, obul tekaške čevlje ter odtekel 10,3 km dolgo progo zanj. Na tem mestu gre posebna zahvala tebi, Andrej, da si me celo pot spremljal, čeprav bi lahko brez težav tekel hitreje.
Kar se same organizacije teka tiče, je edino, kar lahko izrečem, velika pohvala za več kot zadostno število točk z vodo. Poleg tega je bilo postavljenih še nekaj točk s škropilniki, ki so nas hladili na poti. Za te točke so bili odgovorni lokalni gasilci, ki pa so se jim samoiniciativno pridružili še lokalni prebivalci, ki so s svojih vrtov napeljali vodo do ceste in še dodatno škropili po tekačih. Res čudovito, da je lokalno prebivalstvno tako naklonjeno temu vsakoletnemu teku.
Brez zadržkov lahko zapišem, da je bil to najbolje organiziran tek Štajerko Koroškega pokala, ki sem se ga letos udeležil. Morda sem pristranski, ker sem član ŠD Izlake, ki je organizator tega teka, a kljub temu je bilo podoben vtis mogoče najti tudi pri drugih tekačih.
Skratka, vse pohvale organizatorju, gasilcem, prebivalcem in vsem ostalim podpornim društvom ter posameznikom, ki so naredili ta tek enega najbolj prijetnih letos. Kratek video, ki sem ga posnel med tekom pa si lahko pogledate spodaj.