Zapisati tak naslov je zame boleče, a hkrati je treba pogledati resnici v oči. Seveda gre za moje subjektivno mnenje, za katerega pa imam argumente.
Bill Nye Saves the World je serija, ki je nastala pod okriljem Netflixa. Letošnjega aprila je, na moje veselje, končno izšla in celotna prva sezona je že na voljo. Cilj serije je gledalcem predstaviti znanstvene argumente, prijeme in pristope, s katerimi Bill Nye (in v splošnem tudi celotna znanstvena srenja) želi rešiti globalne težave in vprašanja, kot so segrevanje ozračja, alternativna medicina, gensko spremenjeni organizmi in podobno.
Problem, ki ga ima celotna serija, je v pristopu. Glavno vprašanje, na katerega nimamo jasnega odgovora, je, kateri ciljni publiki je namenjena serija. Celotna serija deluje, kot da ustvarjalci tega niso imeli jasno definiranega. Posledično je, z vidika razgledanega skeptika, boleče gledati cenene šale in nerodne ter pomanjkljive (oz. premalo poglobljene) prispevke in debate, ki se pojavljajo v vsakem delu. Po drugi strani pa se je nekomu, ki se s temi temami do sedaj še ni srečal ali pa je v precepu oz. povsem na drugem bregu, težko otresti občutka, da ima serija in predvsem Bill, nekako vzvišeno retoriko do ljudi, ki ne znajo kritično razmišljati in nasedajo raznim sodobmin mitom.
Vem, da Bill Nye ni takšen človek in verjamem, da namen serije ni bil v tem. Vidiki, ki jih zastopajo podporniki alternativnih medicin, nasprotniki gensko spremenjenih organizmov in ljudje, ki zanikajo globalno segrevanje, so absurdni in ne zdržijo niti osnovne znanstvene argumentacije, kaj šele analize. Kljub temu sta pravilen in napačen pristop k temu. Pristop pa je posledično odvisen od ciljne publike, kar nas vrne nazaj na osnovni problem – komu je namenjena ta serija? Ker ni jasno, ni jasen pristop oz. je zaradi nejasnega pristopa posledično nejasna tudi ciljna skupina.
Pri vsem tem gre v osnovi za zelo kompleksen problem, a se rešitev skriva ravno v naslovu in celo v prvem delu, kjer teče debataba o podnebnih spremembah. Bill želi rešiti svet (oz. želi svet rešiti ta serija). Dejstvo je, da imamo vsa orodja, tehnologijo in znanje za reševanje tako podnebnih sprememb, kot tudi večine ostalih problemov. Težave se ne nahajajo več v znanstvenih vprašanjih ampak v političnih. Vprašanje torej ni, ali znamo, ampak ali imamo voljo in politično oz. družbeno motivacijo? Jasno je, da (kar v velikem delu) globalna politična klima zavija v smer izredne demotivacije za znanstvene pristope. Posledično so rešitve na mizi, a za njihovo implementacijo ni volje.
Iz tega postane hitro jasno, koga je potrebno nagovoriti. V kolikor želimo spremeniti politiko, je potrebno spremeniti družbeno klimo, ki bo posledično na eni strani volila motivirane politike in na drugi strani pritisnila na trenutno oblast, da začne izvajati ukrepe.
Zgoraj zapisano je preveč poenostavljen princip, a v osnovi drži. Težava, ki jo ima serija je način komuniciranja, ki je posledica nejasne ciljne publike, kljub zelo jasnemu cilju. Težava s katero bo se morali avtorji serije resno soočiti je preseganje kognitivne disonance – ta predstavlja največjo prepreko, ki stoji na poti širjenja znanstvenih dognanj med publiko, ki jih še vedno zavrača predvsem na podlagi v vzgojni zakoreninjenih ideoloških prepričanj.
Zaradi vsega tega zame celotna serija izpade izredno nerodna in včasih ob slabih šalah kar malo zamižim. Vzvišen ton, ki je ves čas prisoten pa je odbijajoč celo zame, ki se v celoti strinjam z vsemi argumenti, kaj šele za nekoga, ki bi ga serija morala prepričati, da spremeni mnenje.
V tej točki bi rad poudaril, da ima serija v tej prvi sezoni tudi veliko svetlih trenutkov in vložkov, ki na jasen in velikokrat tudi na zabaven način predstavijo dejstva in razbijajo sodobne mite. Vse to me navdaja z upanjem, da ustvarjalci serije znajo izdelati dobro argumentirane ter zabavne vsebine, kar mi daje upanje za potencialno novo sezono. Žal pa vsaj zame vsi svetli trenutki ne prekrijejo priokusa, ki ga pustijo slabi.
Potencial torej je in z nekaj manjšimi popravki bi z lahkoto deloval. Za začetek naj zgolj prenehajo podcenjevati manj podučeno publiko. Razlage naj bodo jasne a ne tako poenostavljene, da izpadejo, kot da jih vlečejo iz zraka. Segmenti z okroglo mizo si zaslužijo daljšo minutažo za bolj poglobljene debato, medtem ko imajo segmenti s terena možnost izkoristiti moč video montaže, da informacije še bolj zgostijo. Pri tem ni potrebno poniževati manj razgledanih posameznikov z drugačnimi pogledi (to ne pomeni, da šale na njihov račun niso primerne, dokler so dobre). Raje naj se osredotočijo na argumentacijo napačnosti vidika nepodučenih, pri čemer si lahko brez zadržkov pomagajo s kakšno dobro šalo.
Upam, da serija dobi novo sezono v kateri bodo ustvarjalci rešili vsaj nekaj od teh težav. Do takrat pa kljub zgoraj zapisanemu priporočam ogled vsem, ki bi vas zanimale te tematike. Serijo najdete na Netflixu.