“Poslušaj, nekaj me zanima – a bi šel ti v Srbijo na regionalno predstavitev Huaweijevega P9?” Temu se reče ponudba, ki je ne moreš zavrniti.
Tako smo se na prilično deževen nedeljski dan, skupaj z Juretom in Andrejem spakirali v kombi in se odpravili na dobrih pet ur trajajočo vožnjo proti Beogradu. Po tem, ko smo se namestili v hotel Excelsior (ki je, mimogrede, super lep in urejen) smo si vzeli nekaj časa in si ogledali Beograd, a nas je vmes pregnal dež. Tik ob našem hotelu, na vogalu ulice, je bil nameščen ogromen plakat, na katerem je bil Huaweijev P9. Praktično na vsakem večjem oglasnem mestu v Beogradu je bil oglas s to kreativo. Verjetno boste tudi pri nas (vsaj v Ljubljani) kaj kmalu opazili nekaj podobnega. V Srbiji se z oglasnih panojev nasmiha nek ultra šarmanten moški, Robert Lewandowski (so me včeraj podučili kdo je ta človek – to se pa zgodi, če nimaš blage o športu) pri nas pa se vam bo nasmihala Scarlett Johansson. Ni najbolj jasno, zakaj se v Srbiji uporablja druga kreativa, a to konec koncev niti ni pomembno.
Bolj pomembno je to, da smo po dolgi poti in prijetnem sprehodu postali lačni in kot naročeno je sledila večerja, kjer smo se srečali s predstavniki podjetja Huawei v Srbiji ter hrvaškimi novinarskimi kolegi (OK, zase nikoli nisem in ne bom trdil, da sem novinar, ampak saj razumete). Huaweijevci so se tukaj res potrudili in nas peljali v slavno restavracijo Tri šešira. Poleg žive glasbe v obliki trubadurjev, ki so potovali od mize do mize, me je s tira najbolj vrglo dejstvo, da v Srbiji še vedno dovolijo kaditi v zaprtih prostorih. A to ni bilo tako pomembno, čeprav sem začel bolj ceniti našo zakonodajo, ki nam omogoča, da se domov ne vračamo kot kosi prekajene slanine.
Kakorkoli že, v restavraciji so nas že čakali srbski predstavniki podjetja Huawei ter Jacky Zhao, regionalni direktor Huawei Device za mobilne naprave. Kaj hitro smo ga s kolegoma okupirali in padli v poglobljeno debato. Kmalu za tem se nam je pridružil še Owen Ou, ki je regionalni direktor Huawei Device za področje poslovnih uporabnikov in je nameščen na Poljskem. Oba sta bila neverjetno odprta in komunikativna in takoj smo se začeli pogovarjati, kako Huawei vidi regijo, kakšne ima cilje ter načrte za naprej.
V neki točki nas je Jacky vprašal, kaj bi po našem mnenju Huawei še lahko storil za to, da bi bolje skomuniciral svoje sporočilo potrošnikom. Takšno vprašanje lepo kaže, da so Huaweijevci tukaj zato, da bi razumeli in poslušali potrošnike. Moje osebno menje glede tega je bilo predvsem to, da morajo poiskati neodvisne glasnike, ki bodo znali prenesti vrednote in sporočilo blagovne znamke Huawei med ljudi. Predvsem v Sloveniji bo beseda prijatelja še vedno zalegla več, kot sto reklamnih panojev. Seveda so tudi ti potrebni in imajo svojo vrednost, a je beseda nekoga, ki velja za kredibilnega strokovnjaka s področja tehnologije, še vedno vredna več. Tukaj se potem hitro odpira debata odgovornosti, ki jo navdušenci nad tehnologijo imamo do svojega občinstva. Da, moje občinstvo je morda majhno, a je sestavljeno večinoma iz ljudi, ki so prav tako navdušenci nad tehnologijo in ponesejo moje ugotovitve naprej. To je moja odgovornost, ki jo nosim, ko pišem na svojem blogu, tvitam in podcastam. A to je povsem druga debata, ki si zasluži lasten zapis.
Med pogovorom sem dobil občutek, da Huawei želi prepričati nas, ki znamo vplivati na potrošnike, da postanemo njihovi glasniki. To pa se lahko zgodi samo tako, da imajo na mizi resnično dober izdelek. Brez dobrega … ne, brez odličnega izdelka, se nič od tega ne more zgoditi in pri Huaweiju so prepričani, da je P9 ravno to. Pa je? Resnici na ljubo, ne vem. Z modelom P9 sem preživel premalo časa, da bi lahko rekel karkoli, razen tega, da lepo sede v roko in je resnično dobro grajen. Brez težav bi ga lahko umestili tudi v kategorijo modnih dodatkov, kamor se počasi pomika celoten trend pametnih telefonov višjega ranga. Huawei se tega zaveda in je temu primerno tudi zasnoval P9 – z dobrimi materiali in lepim oblikovanjem (ki je sicer stvar okusa vskaega posameznika, seveda). To pa za seboj potegne neprijetno posledico, ki se ji reče cena. P9 je v primerjavi z lanskim modelom bistveno višje cenovno pozicioniran. Jedro debate je bila prav cena, ki jo je Jacky opravičeval z uporabo premium materialov in vrhunskim oblikovanjem ter nadgrajeno kamero. Ne vem, če bi se s tem popolnoma strinjal in na koncu bo odločil trg oz. potrošniki. Morda so pri Huaweiju ocenili, da imajo v tem trenutku dovolj močno blagovno znamko, da si to lahko privoščijo. Že pred časom sem govoril o tem, kako se je Huaweiju uspelo otresti stigme Kitajca in upam, da to res drži tudi zunaj stroke. Cena gor ali dol, debate so potem zavile v bolj vsakdanje stvari, preden smo se poslovili in odšli na prepotreben počitek.
Naslednji dan je sledila panoramska vožnja po Beogradu, kjer nas je dodobra prepihalo na vrhu avtubusa z odprto streho. Ne, ni nam bilo potrebno sedeti na strehi, a se nismo dali. Prav tako se ni dal Owen Ou, ki se nam je pridružil na strehi, kjer naj je povedal veliko zanimivih stvari glede podjetja, njihove vizije in podobno. Kot regionalni direktor Huawei Device za poslovni segment nam je razložil, da Huaweijeva linija naprav z imenom Honor (skupaj s tablicami in pametnimi urami) spada v njegov segment, medtem ko ostalo spada pod mobilni. Tretji segment so operaterji in oprema zanje (modemi, oprema za oddajnike in podobno). Owen je zatrdil, da je to tisto, kar daje Huaweiju prednost na trgu. Dejstvno, da opremljajo operaterje z opremo za omrežje jim omogoča, da svoje naprave bolje prilagodijo oddajnikom in obratno. Seveda niso vsi oddajniki opremljeni z njihovo strojno opremo in nekako nam ni uspelo pridobiti podatka, kakšen tržni delež imajo. Verjamem, da imajo tu in tam boljši sprejem od konkurenčnih telefonov. Pod črto sicer ne verjamem, da to prinese tako veliko prednost, a vsaka malenkost je verjetno dobrodošla.
Med vožnjo smo se ustavili še v parku, kjer smo se udeleženci postavili v obliko heštega #OO, ki ga Huawei uporablja za promocijo P9. Hešteg izvira iz dvojne kamere na zadnji strani P9 in se vsaj meni zdi super ideja, ker je kratek in zelo dobro komunicira najbolj izstopajočo lastnost P9. Našo formacijo heštega so posneli s pomočjo drona in upam, da bomo lahko kmalu videli rezultate. Sledi mi na twitterju, kjer sem @uros_m, ker bom gotovo najprej objavil povezavo do videa.
Po tem smo nadaljevali vožnjo do poligona, kjer sta nas čakala lokostrelstvo in paintball. Verjeli ali ne, se pred tem še nikoli nisem podal na paintball in je bila zame to prva in boleča izkušnja. Prvi zadetek sem dobil direktno v glavo, kar je ob odsotnosti čelade (očala in zaščito za ušesa smo imeli, kakopak) pomenilo manjšo buško in začasno rumeno obarvane lase. Po tem, ko so svojo dozo kroglic z barvo dobila še moja stegna smo se odpravili nazaj proti mestu in h sklepnemu dejanju v restavraciji Koketa. Tam nas je naprej nagovoril Jacky, nato pa smo slišali še nekaj podatkov o Huaweijevem P9. Načeloma nismo dobili nekih novih informacij o telefonu, saj so te znane že nekaj časa. Lahko smo sicer rokovali z razsatavljenimi napravami, a so se vsi novinarji kaj hitro zagnali v hladno topli bife ter si napolnili krožnike, ker smo bili po vseh aktivnostih že resnično lačni. Tako se je počasi iztekel naš čas in potrebno je bilo odriniti nazaj v domovino.
To je bila moja prva takšna izkušnja in moram priznati, da je bilo, razen ene malenkosti, vse OK. Kaj je ta malenkost? No, Srbi so očitno pozabili, da imajo goste iz tujine, ki nimajo prenosa podatkov in predvsem vsi trije Slovenci smo to zelo občutili. Pohvala gre Danijeli, ki nam je delila svojo mobilno povezavo, a nekako smo vsi trije pričakovali, da nam bodo to zagovotili s pomočjo Huaweijevih mobilnih modemov ali karkoli že. Kljub temu so se Huaweijevci zelo potrudili, da so nam pričarali nekaj lepih trenutkov in upam, da bodo z enakim zagonom še naprej komunicirali s potrošniki in mediji. Njihovi izdelki so dosegli konkurenco in sedaj sledi težji del – prehiteti in premagati najboljše na trgu. V prihodnjih dneh bo na blogu objavljen test modela P9 Lite, nato pa upam, da kmalu sledi še P9 z dvojno kamero.
Sledi mi na twitterju, kjer sem @uros_m.